NA JURIJEVO PO POTI TREH BLAGOSLOVOV
Odbor za konjeništvo v okviru Zavoda Odon Jurklošter je v soboto, 22. aprila, organiziralo 1. konjeniški pohod po poteh treh blagoslovov, ki bo postal tradicionalen. Vsi ljubitelji konj bodo odslej vsako leto na Jurijevo soboto spoznavali pozabljene, a zanimive zgodbe, ki izvirajo iz jurkloštrske kartuzije, mnoge med njimi pa so povezane tudi z ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške in Friderika.
Konjeniki so na treh ključnih mestih, povezanih z naselitvijo kartuzijanov, prihodom pomembnih mož v slikovito dolino Gračnice ter zatekanjem Friderika in Veronike v zaščito samostana pred Hermanom II. prejeli blagoslov: najprej blagoslov konjenika, sledil je blagoslov konja, nazadnje pa so ob nekdanji kartuziji prejeli še blagoslov za njuno sožitje in sožitje z naravo. Skozi zgodovino jih je s pripovedovanjem zgodb vodil pater Karel Geržan, ki je predstavljal kartuzijane.
Pohod se je začel pri kamnitem konju v skalovju, ki je nekdaj usmeril menihe v dolino reke Gračnice. Konjenike je nato pot vodila ob reki mimo drugega kamnitega konja in jih pripeljala do domačije, ki je danes bolj znana kot turistična kmetija Kozmus (www.tkkozmus.si). Tam jim je gospodinja Milena Kozmus ponudila domač čaj, po katerem je kmetija prepoznavna daleč naokrog. »Prejetje čaja ima tudi globlji pomen. Legenda govori, da je kartuzijane med vračanjem v Jurklošter leta 1208 ujelo neurje. Iskali so prenočišče in ga dobili na kmetiji Kozmus. Gospodinja je bila takrat zelo bolna in eden od kartuzijanov jo je čudežno ozdravil z zdravilnim čajem. Preden so odšli, so ji dali nekaj zanimivih zelišč, zato še danes tu obstaja zeliščni vrt. Gospodar na kmetiji pa je obljubil, da bodo v zahvalo za ozdravitev nudili na kmetiji zatočišče vsakomur, ki ga bo potreboval,« razlaga Peter Kozmus, direktor Zavoda Odon Jurklošter.
Po okrepitvi konj in konjenikov se je pohod nadaljeval po gozdnih poteh proti Sveti Trojici, znameniti cerkvi, ki stoji sredi treh starodavnih lip. Tam je bil tudi drugi simbol in blagoslov konj. »Tudi to je simbolno, saj morata konjenik in konj premagati določen napor, da prideta na vrh«, pojasnjuje Peter Kozmus. Končna postaja je bila v Jurkloštru pri kartuziji, kamor so se kartuzijani vrnili. Konjeniki so tu prejeli zadnji blagoslov ljubezni, sožitju, spoštovanju in razumevanju, nato pa so si ogledali kartuzijansko cerkev in samostan s skrivnimi prehodi, ki so edini ohranjeni na Slovenskem. Še posebej zanimiva pa sta bila pribežališče Veronike Deseniške in Friderika med letoma 1422 in 1425, in mesto, kjer naj bi bila Veronika pokopana. Slednje je bilo za marsikaterega konjenika nekaj povsem neznanega.
Pohoda se je udeležilo 27 konjenikov iz okoliških krajev, pa tudi iz Planine pri Sevnici, Sevnice in Hrastnika. »Vreme nam je bilo naklonjeno, pot je bila lepa, tako da smo vsi uživali. Doživeli smo veliko lepega in sklenili mnoga poznanstva,« je povedal domačin Slavko Kozmus. Niko Redenšek ml., član Topolovške konjenice iz Boštanja, pa je bil prvič v teh krajih. »Motečih je bilo prvih osem kilometrov po asfaltni cesti, potem pa smo nadaljevali po gozdni poti. Zelo všeč mi je bilo, da sem jezdil po terenu, ki ga ne poznam.« Na podobni konjenici, ko hkrati z naravo konjeniki spoznavajo tudi kulturne znamenitosti, še ni bil, prav tako ne Mojca Koritnik iz Hrastnika. »Od vsega sta mi bili najbolj všeč kartuzija in Veronikin grob,« nam je zaupala. Sama ideja o poti treh blagoslovov se ji je zdela zanimiva, vso dogajanje pa zelo povezano. Jezdeci so ob koncu prejeli tudi medaljon blaženega Odona za varstvo in blagoslov.
"V prihodnosti nameravamo registrirati posebno konjenico, ki bo organizirala pohode in ne bo le lokalnega pomena. To pomeni, da bo lahko pri njeni ustanovitvi in nadaljnjem delu sodeloval, kdor bo želel,« o prihodnosti razmišlja Peter Kozmus.
Vse tiste, ki ste letošnji pohod zamudili, vabimo na spoznavanje skrivnostne doline Gračnice naslednje leto!
