FRIDERIK IN VERONIKA

Zavod Odon Jurklošter je v sodelovanju z založbo Mohorjeva družba iz Celja izdal knjigo p. Karla Gržana FRIDERIK in VERONIKA. Predstavljena je bila 18. junija v jurkloštrski cerkvi, kjer jo je možno tudi kupiti, lahko pa vam jo pošljemo tudi po pošti. Cena knjige je 6 EUR (1.500 SIT).

Zgodba o nesojeni ljubezni med grofom iz rodbine Celjskih in lepo Veroniko je postavljena v zgodovinske okvire, navezuje pa se tudi na starodavno jurkloštrsko kartuzijo. »Skrivnostni samostan v dolini Gračnice, ki s svojimi (pol)ruševinami še po stoletjih budi ustvarjalno domišljijo, je po vsej verjetnosti odigral določeno vlogo pri romantičnem zapletanju in tragičnem sekanju ljubezensko-oblastniškega gordijskega vozla v celjski grofovski hiši,« meni avtor predgovora, ddr. Igor Grdina. Dodaja še, da je težko verjeti, da bi bil samostan »povsem po naključju izbran za Veronikino poslednje počivališče«.

Preden se je p. Gržan lotil pisanja povesti, je moral prebrati in predelati ogromno virov. »Bilo je eno leto intenzivnega študija, pogovarjanja, odkrivanja, kombiniranja, ne samo zgodovinarjev, temveč tudi raziskovalcev, ki so v teh kamnih razbrali sledove, oblike zgradb, v katerih so se dogajale te zgodbe,« nam je zaupal. A zgodovinska dejstva, ki predstavljajo okostje zgodbe, niso le čakala na to, da jih najdejo. »Ta dejstva so skrita med vrsticami,« pravi p. Gržan in dodaja, da je ob vsem znanstveno-empiričnem raziskovanju pomembna tudi usposobljenost branja med vrsticami, ki omogoča vstop v svet zgodb.

Kar je zapisano v knjigah, so mu pomagali poiskati kartuzijani v Pleterjah, pri zgodovinskih dognanjih so mu pomagali strokovnjaki, v pomoč pa so mu bili tudi pravniki, specialisti za zgodovino prava, predvsem kar se tiče čarovniških procesov. »Ampak to je okostje, pomembno je, da znaš temu okostju dati zgodbo, živost, vdihniti življenje,« meni pater.

»Zgodba ima presežen konec, saj nisem hotel, da se konča turobno, ampak presežno. Kajti ljubezen je tista, ki je večna, prav človek, ki ljubi, zaznava, da je ljubezen nekaj božjega, in tisti, ki ljubijo, so naravnost božanski,« zaključuje p. Karel Gržan.

Ilustracije so delo Severine Trošt Šprogar.