Kartuzija Jurklošter je pomemben del
evropske zgodovine

Jurklošter je izjemnega pomena ne samo v kartuzijanski, ampak tudi kulturni in politični zgodovini Evrope, zato bi ga morali s ponosom predstavljati, je na novembrskem kloštrskem večeru poudarila doc. dr. Mija Oter Gorenčič z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Kot je opozorila v svojem predavanju o zgodovini jurkloštrske kartuzije, sta bili dolina, v kateri je postavljena kartuzija, in njena cerkev v srednjem veku edini v Sloveniji, ki sta za svojega patrona imeli svetnika, ki so ga v celotni Evropi častili le predstavniki najvišjega cerkvenega in posvetnega plemstva – to je sv. Mavricij. Oter Gorenčičeva je obrazložila tudi tesno povezavo med prvimi kartuzijani v tedanjem Rimsko-nemškem cesarstvu, ki so se naselili prav v naši deželi (v Žičah in Jurkloštru), Babenberžani kot deželnimi knezi in dinastijo Andechs-Meranijskih kot tedaj eno najuglednejših evropskih rodbin. Andeški so bili podporniki številnih samostanov in cerkva na slovenskem ozemlju, svojo rezidenco pa so pri nas imeli v Slovenj Gradcu in Kamniku. Jurkloštrski samostan je bila sicer druga kartuzija od vseh, ki so bile ustanovljene v Srednji Evropi.
Tisto, kar osmišlja starodavne zidove, so zgodbe, pa je bilo sporočilo Andreja Žugmana z Inštituta Villa Sancti, ki je predstavil razstavo o žički kartuziji, prvi kartuziji na slovenskih tleh. Na razstavnih panojih je mogoče videti in prebrati tudi, kako so podobne samostane, kakršne imamo pri nas, prenovili v Avstriji in Švici, ob tem pa s programi, ki so med zidove spet prinesli življenje, ohranili mir in tišino. »Pomembno je, da so domačini ponosni na potencial, ki ga imajo kartuzije,« je poudaril Žugman in dodal, da se lahko iz tega ponosa začne počasi, a vztrajno rojevati turizem. Ljudi pa bodo k nam pripeljale ravno velike zgodbe, ki so se dogajale na naših tleh in na katere smo lahko ponosni, je sklenil Andrej Žugman.