Pomembno je zadnje slovo

Že v lanski sezoni kloštrskih večerov smo se z gospo Metko Klevišar pogovarjali o smrti in žalovanju. Kljub temu, da takšni pogovori niso lahki, saj v nas prebudijo največje strahove – o našem bivanju in izgubi najdražjih, so zelo dragoceni. Smrt, ki je v današnjem svetu občudovanja mladosti in lepote velikokrat tabu, je namreč za vsakega od nas neizbežna.

Na letošnjem prvem kloštrskem večeru, pred dnevom naših dragih rajnih, je beseda tekla o tem, kako žalovati in odžalovati. Svojo osebno zgodbo je z zbranimi delila gospa Mariška Ščap iz Murske Sobote, ki je tragično izgubila oba sinova. Prvi se je z motorjem ponesrečil pri 24. letih, drugi pa do dneva natančno 13 let pozneje. »Leonu se ni odprlo padalo,« ji je sporočil mož. Ostala sta sama.                                                                          
Gospa Mariška je spregovorila o neznosni bolečini, ki po takšni izgubi prevzame duha in telo ter o svojem iskanju poti k ponovni radosti življenja. Po izgubi prvega sina je sprejela ponujena ji zdravila, po izgubi drugega se je takoj zatekla k Bogu. Še posebej je poudarila, kako pomembno je zadnje slovo od pokojnega, saj ji to po smrti prvorojenca ni bilo omogočeno.