Skrivnosti samostanskega vrta

Gost marčevskega kloštrskega večera je bil dr. Janko Rode. Obiskovalcem je predstavil zelišča, ki so pred davnimi leti rastla na samostanskih vrtovih. Med njimi so bile rastline, ki jih ni bilo mogoče nabirati v bližini, takšne, ki so jih potrebovali za vsakodnevno rabo, za zdravje, pa tudi za tehnično uporabo, na primer barvanje. Samostani so imeli več vrst vrtov: uporabni, špitalski in sadni vrt ter herberij, tj. majhen park, zasajen z različnimi okrasnimi rastlinami.

Samostani so omogočali ohranjanje antičnega izročila, uvajanje novih rastlin in preizkušanje uporabe (zeliščni likerji so namreč stranski produkt iskanja napoja večnega življenja). Na gredicah so rastla zelišča, ki jih še vedno najdemo na domačih vrtovih, kot so vinska rutica, melisa, rožmarin, sivka, pelin, pehtran, žajbelj in bazilika, pa tudi angelika, muškatna kadulja, luštrk, ožepek, baldrijan, hmelj, benediktinka, konopljika in kapucinka. »Zahvaljujoč samostanskim vrtovom,« je prepričan dr. Rode, »so mnoge modrosti ostale do današnjih dni.«

Sicer pa se je tokratni kloštrski večer začel z otvoritvijo razstave akademskega kiparja Marka Glavača z naslovom Via in pesmimi Dekliškega pevskega zbora Dobje.