Sporočilo 4. dobrodelnega koncerta:
VERJEMITE V LJUBEZEN
Zavod Odon Jurklošter je v nedeljo, 18. junija, priredil 4. dobrodelni koncert za obnovo župnijske cerkve v Jurkloštru in ureditev domnevnega groba Veronike Deseniške. Glavni nastopajoči so bili člani islandskega mešanega pevskega zbora Söngfélagið Sálubót, nastopil pa je tudi celjski mešani pevski zbor Orfej. Predstavitev knjige Friderik in Veronika je avtor p. Karel Geržan sklenil z besedami: “Verjemite v ljubezen!”
Amaterski pevski zbor Söngfélagið Sálubót (kar v slovenščini pomeni zdravilo za dušo) prihaja s podeželskega okolja s severnega dela Islandije. Ima okoli 45 članov, ki so stari od 25 do 65 let. V Sloveniji so imeli v teh dneh tri koncerte, in sicer v Olimju, Jurkloštru in Bohinjski Bistrici. “Člani zbora so si želeli imeti nastop v tujini, Slovenijo pa so izbrali zato, ker so o njej slišali dobre besede od dveh drugih zborov, ki sta tu že nastopila,” je po koncertu povedala Ana Korbar, prevajalka, doma iz Komende, ki pa že 16 let živi na Islandiji. Nastope so združili z obiski turističnih znamenitosti. Maria Axfjörð in Nanna Þórhallsdóttir: “Slovenija je enkratna, čudovita, fantastična!”
Polno zasedena cerkev v Jurkloštru je lahko prisluhnila ljudskim pesmim, popevkam, lahkotnejšim zborovskim, pa tudi cerkvenim pesmim. Zborovodja Jaan Alavere, ki prihaja iz Estonije, je bil s koncertom zadovoljen, za slovensko publiko pa pravi, da je ni mogoče opisati. Presenetil ga je predvsem bučen aplavz po vsaki odpeti pesmi. Ob koncu nastopa so po islandski navadi poslušalci lahko izbrali eno izmed pesmi, ki jo je zbor izvedel še enkrat. Solist Einar Ingi Hermannsson je tako še drugič zapel znano Arriverderci, Roma.
Člane islandskega pevskega zbora smo še povprašali, ali tudi pri njih obstajajo takšne ljubezenske zgodbe, kot je pravkar v knjižni obliki ovekovečena zgodba o Frideriku in Veroniki. Maria Axfjörð in Nanna Þórhallsdóttir sta se spomnili kar treh in dodali, da se o njih učijo že v šoli.
Zgodovinska povest Friderik in Veronika je posvečena ljubezni med celjskim grofom Friderikom II. In očarljivo Veroniko. Navezuje pa se tudi na starodavno jurkloštrsko kartuzijo. »Skrivnostni samostan v dolini Gračnice, ki s svojimi (pol)ruševinami še po stoletjih budi ustvarjalno domišljijo, je po vsej verjetnosti odigral določeno vlogo pri romantičnem zapletanju in tragičnem sekanju ljubezensko-oblastniškega gordijskega vozla v celjski grofovski hiši,« meni avtor predgovora, ddr. Igor Grdina. Dodaja še, da je težko verjeti, da bi bil samostan »povsem po naključju izbran za Veronikino poslednje počivališče«. Ob vprašanju povezovalke programa, kaj je resnica o ljubezni med glavnima protagonistoma, je odgovoril: »Kaj je resnica za fantazijo, je odgovor v knjigi; kaj je resnica za zgodovino, pa bo za vedno ostalo neznano.«
Naslednji korak p. Karla Gržana naj bi bila dramatizacija zgodbe o Frideriku in Veroniki, ki bi lahko bila postavljena na oder čez približno leto dni.
