Predstavitev blaženega Odona, priorja v kartuziji Jurklošter

19. junija 2005 je Zavod Odon v okviru sv. maše predstavil lik blaženega Odona iz Novare. Ob tej priložnosti je Severina Trošt-Šprogar  po edini ohranjeni fotografiji njegovo podobo upodobila na slikarskem platnu v novi luči. Dogodek so s svojim petjem popestrili Ljubljanski madrigalisti. 

Blaženi Odon, godovni dan - 14. januar

Odon se je rodil v italijanskem mestu Novara v zadnjih letih 11. stoletja. Že v otroštvu si je izprosil sprejem v bližnji kartuzijanski samostan in je hitro napredoval na poti h krščanski popolnosti. Živel je sila strogo, ljubil je molk in premišljevanje, ki je bilo tako posvečeno Bogu, da ga ni zmotila nobena posvetna misel.

V času krize jurkloštrskega samostana so ga sobratje soglasno izvolili za priorja kartuzijanov v Jurkloštru, saj so menili, da bo lahko s svojo svetniško prizadevnostjo in z zgledom najvišjih kreposti in modrosti usmeril menihe k prvotni gorečnosti ter tako rešil samostan pred propadom.

Kartuzijane je vodil približno dve leti, ko se je ta miroljubni mož proti svoji volji zapletel v spor  s sosednjim škofom, ki je omejeval samostanske pravice, verjetno pa so se tudi sobratje težko pokoravali njegovim trdim redovnim predpisom. Zaradi nevzdržnih razmer se je odpravil k papežu Klemnu III. v Rim in ga osebno prosil, naj ga odveže dolžnosti priorja v Jurkloštru. Papež je Odonu ustregel in mu pustil na izbiro samostan, kjer bo mogel živeti v miru in nemoteni bogoljubnosti.

Zadnja leta življenja je preživel v benediktanskem samostanu v Trisulti, kjer je utrujen in bolan prosil zatočišča, ko se je vračal iz Rima, ter v nunskem samostanu v Tagliacozza, kjer je do smrti duhovno vodil samostan sv. Kozma in Damijana in opravljal službo spovednika.

Odon je bil tako zatopljen v večnost, na katero se je pripravljal, da se je ljudem dozdevalo, da je živi glasnik onostranstva. Prag večnosti je prestopil, kakor je sam napovedal, 14. januarja 1200 leta, star preko sto let. Umirajoč je še spregovoril: »Že vidim svojega Kralja! Takoj bom stal pred njegovim obličjem,« nato se je dvignil kakor v pozdrav Kralju nebes, razprostrl roke in v vidni blaženosti izdihnil.

Kljub temu, da ni dolgo vodil kartuzije, je njegovo bivanje Jurkloštru zapustilo pridih svetosti.